»Umik okupatorske vojske je bil še zadnji v nizu ključnih dogodkov v procesu nastajanja, oblikovanja in branjenja naše mlade države, naše Slovenije. To je bil vrhunec vseh osamosvojitvenih prizadevanj vseh domoljubnih Slovenk in Slovencev. Izpolnjen je bil tisočletni sen vseh Slovenk in Slovencev po lastni neodvisni in suvereni državi – Republiki Sloveniji.«
»Zadnje ure umika jugoslovanske vojske v Luki Koper so delovale kaotično in na trenutke bizarno. Oficirji nekoč ene najmočnejših armad v Evropi so reševali predvsem svoje osebno premoženje in lastna vozila, zbegani in prestrašeni vojaki pa so jim tovorili celo pralne stroje in druge hišne pripomočke. Za orožje in vojaško opremo jim ni bilo več mar, Jugoslovanska armada je dokončno razpadala. A kljub njihovi nadutosti, ki so jo kazali na zunaj, smo v njihovih očeh videli strah, kaj jim bo prinesla prihodnost. V Sloveniji so svojo vojno dokončno izgubili.«
»Mnogi narodi, tudi večji od našega, nimajo svoje države. Mi jo imamo in predstavlja orodje naše uveljavitve v mednarodni skupnosti ter najboljši način za reševanje naših domačih težav. Smo gospodar svoje lastne usode. (...) Čeprav tega nismo hoteli, smo morali težko pridobljeno samostojnost že ob samem rojstvu države braniti in obraniti z orožjem.«
»Po naši osamosvojitveni vojni in vojni na Balkanu smo verjeli in upali, da bo v Evropi daljše obdobje miru in stabilnosti. Upanje je dokončno splahnelo ob napadu Ruske federacije na samostojno in suvereno Ukrajino. Nobena težava ali nerešeno vprašanje ne more in ne sme biti izgovor za tako grob in popolnoma nesprejemljiv moralno zavržen poseg v suverenost druge države.«
»Spomin na tiste dni je pri nas prisoten vsak dan. Svojci kljub časovni oddaljenosti še vedno pogrešamo svoje očete, može, sinove, brate. Vojnim invalidom njihove brazgotine in slabše zdravje ne dovoljujejo pozabe tistih dni, ki so naše družine zaznamovale z izgubo, in dni, ko je bila naši Sloveniji izbojevana samostojnost in neodvisnost.«
»Sprašujem se, kje bi bila Slovenija danes, če bi naši očetje, možje, sinovi in bratje odločitev o tem, ali bodo branili Slovenijo, sprejeli s takšno hitrostjo in vnemo, kot jo imajo uradniki pri reševanju naših vlog. Včerajšnji sestanek s predstavniki ministrstva za obrambo nam daje upanje, da bodo zakonske spremembe tudi uresničene.«
»Pregled člankov in fotografij, objavljenih v časopisu Gorenjski glas v letih 1990 in 1991, nam odstira, kako so se politične, gospodarske in družbene teme odslikavale v konkretnih dogodkih in odzivih na Gorenjskem.«
»Ne potrebujemo nobenih prerekanj in dokazovanj, kdo je bil pomemben ali še bolj pomemben, ni potrebno nobeno dokazovanje kontinuitete ali diskontinuitete, še najmanj pa pomoči nekakšnih razsojevalcev, ki v celotnem procesu obrambno-varnostnega osamosvajanja sploh niso sodelovali.«
»Vsi vemo, da slovenska milica ni preprečevala javnih prireditev, protestov in demonstracij, ki so potekala brez dovoljenj, temveč jih je varovala in zagotavljala javni red in mir, nikoli v vsej zgodovini se milica in policija ni ukvarjala z vsebino, nameni in cilji demonstracij, saj je za to poklicana politika, oblast in tisti, proti katerim so demonstracije usmerjene.«
»Nikoli ne bomo pozabili velike žrtve, ki so jo vaši dragi dali za domovino. Spominjamo se jih z veliko hvaležnostjo in odgovornostjo do Republike Slovenije, katere samostojnost in suverenost so obvarovali.«
»Slovenci smo si morali izboriti pravico do narodne in jezikovne samobitnosti, svobodo, pravico do suverenosti na svojem ozemlju in lastno državo.«